Prvi kamen spotike v Eschringenu: komemoracija Petra Baptista Hergotta

Transparenz: Redaktionell erstellt und geprüft.
Veröffentlicht am

27. maja 2025 bodo v Eschringenu postavili kamen spotike za Petra Baptista Hergotta v spomin na žrtve nacističnega režima.

Am 27. Mai 2025 wird in Eschringen ein Stolperstein für Peter Baptist Hergott gelegt, um an die Opfer des NS-Regimes zu erinnern.
27. maja 2025 bodo v Eschringenu postavili kamen spotike za Petra Baptista Hergotta v spomin na žrtve nacističnega režima.

Prvi kamen spotike v Eschringenu: komemoracija Petra Baptista Hergotta

Danes, 27. maja 2025, bodo v Eschringenu položili kamen spotike v čast Petru Baptistu Hergottu. Slovesnost se prične ob 12. uri. pred posestvom na Hauptstrasse 70. To je prvi Stolperstein v Eschringenu, posvečen žrtvi nacionalsocialističnega terorja. Rainer Hartz, ki se intenzivno ukvarja z zgodovino Hergotta, pojasnjuje pomen spominskih kamnov: »Namenjeni so opominjanju in svarilu, da se usoda preganjanih ne pozabi,« poroča SR.

Peter Baptist Hergott se je rodil 13. marca 1897 v Eschringenu. Pri 14 letih je začel vajeništvo kot ogrevalec, a usoda se je izkazala za zahtevno. Pri 17 letih je utrpel hudo delovno nesrečo z zdrobljeno medenico, kasneje, leta 1927, pa je utrpel hude opekline v eksploziji granate, zaradi katere je ostal gluh na levo uho. Že leta 1930 je v prometni nesreči postal invalid, saj je izgubil vse zgornje zobe in ni mogel več delati.

Preganjanje in posledice

Nacionalsocialisti so Hergotta stigmatizirali kot »antisocialnega«. Ta izraz je prišel v modo leta 1938, ko se je začelo sistematično preganjanje ljudi, ki so veljali za »antisocialne«, vključno z malimi kriminalci, brezdomci in prostitutkami. V tem času se je Hergott preselil v Cocheren v Franciji k svoji materi, potem ko zaradi zdravstvenih težav ni bil več zmožen delati. 12. maja 1938 je bil v Eschringenu aretiran zaradi kršitve potnega lista in je preživel 20 dni v zaporu, preden so ga nacionalsocialisti deportirali v Francijo, poroča eschringen.de.

Hergotta so ponovno aretirali 21. aprila 1943 in deportirali v koncentracijsko taborišče Natzweiler. Tam je 17. maja 1943 umrl v nerazjasnjenih okoliščinah. Uradni vzrok smrti je bil naveden kot "kriptogena sepsa zaradi okužbe z gripo". Dokumenti, ki so se ohranili o Hergottovem življenju, izvirajo izključno iz njegove gestapovske kartoteke in dokumentov iz koncentracijskega taborišča Natzweiler. Zato je soočanje s svojo zgodovino in postavljanje kamnov spotike še toliko bolj pomembno.

Zavzetost Rainerja Hartza, ki ga podpira Ruth Bauer iz mestnega arhiva Saarbrücken, kaže, kako pomembno je raziskovati zgodbe pozabljenih in jih ozaveščati v javnosti. Bundestag je pred petimi leti uradno priznal »antisocialne« kot žrtve nacionalsocializma, kar poudarja pomen te komemoracije.

Vsi zainteresirani vabljeni na polaganje Stolpersteina, da skupaj obeležimo Hergottovo življenje in usode številnih drugih žrtev nacističnega režima, dodaja SR. Ta pobuda naj bi našla mesto v kolektivnem spominu in ozaveščala o zgodovinskih krivicah.