EU uvaja ostre carine na rusko živalsko krmo in gnojila!
V Luksemburgu EU odloča o novih carinah na ruska gnojila, da bi podprla Ukrajino in zagotovila prehransko varnost.

EU uvaja ostre carine na rusko živalsko krmo in gnojila!
EU se je 15. junija 2025 odločila za nove carine na kmetijske proizvode in gnojila iz Rusije in Belorusije. Odločitev je bila sprejeta na srečanju držav članic v Luksemburgu, kjer se je strinjala večina delegatov. Projekt je pred tem že odobril Evropski parlament. Cilj teh ukrepov je otežiti financiranje ruske agresivne vojne proti Ukrajini. Merkur poroča, da bodo nove carine prizadele predvsem sladkor, kis, moko, živalsko krmo ter gnojila na osnovi dušika in sečnine.
EU je leta 2023 iz Rusije uvozila približno četrtino svojih gnojil v skupni vrednosti 1,28 milijarde evrov. Za leto 2024 je bilo že zabeleženo povečanje uvoza gnojil, kar poudarja potrebo po teh ukrepih. Zvišanje carin se bo uvajalo postopoma v obdobju treh let: od julija 2025 bo nova tarifna stopnja med 40 in 45 evri na tono, do leta 2028 pa naj bi se dvignila na 315 do 430 evrov na tono.
Cilji novih tarif
Evropska komisija z dodatnimi carinami zasleduje več ciljev. Pomembna skrb je zmanjšanje odvisnosti od uvoza iz Rusije in Belorusije. Trenutna tarifna stopnja se je štela za prenizko in ni predstavljala učinkovite ovire za trgovino. Zato so nove dajatve namenjene spodbujanju domačih proizvajalcev in podpori evropski industriji gnojil za ublažitev morebitnih zvišanj cen. Predlogi bi uvedli višje davke na nekatera gnojila, ki vsebujejo dušik, in kmetijske proizvode. Tagesschau poroča.
Drugi vidik je zagotavljanje prehranske varnosti v EU. Ti novi ukrepi za zagotovitev stabilne oskrbe v svetovni verigi preskrbe s hrano ne bodo vplivali na tranzit ruskih proizvodov prek EU v tretje države. EU se je v telefonskem pogovoru z ZDA dogovorila tudi za ostro držo do Rusije in načrtuje nadaljnje pakete sankcij, ki vključujejo tudi energetski in finančni sektor.
Politične reakcije
Kancler Friedrich Merz in drugi evropski voditelji držav in vlad so že zagrozili s strožjimi sankcijami, če se bodo ruski brutalni zračni napadi na večja ukrajinska mesta nadaljevali. Za odobritev novih carinskih ukrepov je potrebna podpora 15 od 27 držav EU, ki skupaj predstavljajo najmanj 65 odstotkov celotnega prebivalstva EU. To razkriva precejšnjo politično težo ukrepov.
S temi novimi carinami želi EU ne le omejiti ruska finančna sredstva za vodenje vojne, temveč tudi občutno zmanjšati lastno odvisnost od ruskega kmetijskega uvoza. Glede na nestanovitne geopolitične razmere je to korak k večji gospodarski neodvisnosti in stabilnosti v regiji.