Suche
Mein Konto
Trump in Putin: Nevarno zavezništvo proti svetovnemu redu!
V Rohrbachu razpravljajo o vplivu Trumpa in Putina na svetovno politiko. Pismo uredniku in analize 13. junija 2025.
Trump in Putin: Nevarno zavezništvo proti svetovnemu redu!
V kontekstu potekajočih protestov proti ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v mestih, kot sta San Francisco in Los Angeles, Oberkappler Ernst Fischer v pismu uredniku izraža temeljne pomisleke glede predsednikove zunanje politike in njegovega odnosa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Fischer Trumpa v pismu opisuje kot narcisa, ki se bori predvsem proti lastnemu ljudstvu, pri tem pa slabo razume mednarodne razmere in deluje arogantno. Kritiki Trumpu očitajo ne le ignoriranje Ukrajine, ampak tudi prelaganje odgovornosti za rusko agresijo na državo na Ukrajino samo. Evropo poziva, naj podpre Ukrajino in posluje z Rusijo, kar je za mnoge opozorilo. Ti opisi so vzeti iz MeinBezirk.
Poleg tega ni nov očitek, da je Trump v preteklosti že prejemal ponudbe za hotelske projekte v Moskvi in da je morda finančno odvisen od ruskih oligarhov. Fischer celo domneva, da ima ruska obveščevalna služba morda obremenilno gradivo o Trumpu, da bi lahko izsiljevala predsednika. Kljub tem hudim obtožbam ostaja vprašanje, ali bodo Američani prepoznali položaj, v katerem so se znašli, in se lahko rešili Trumpa.
Dodatni pogledi na Trumpovo zunanjo politiko
Težave, ki jih je Trump ustvaril s svojo zunanjo politiko, so daljnosežne. Medtem ko predsednik poskuša Rusijo in Kitajsko izigrati eno proti drugi, se ta strategija zdi netočna. Glede na t-online Trumpova zunanja politika sledi kratkoročnim pričakovanjem glede dobička in kaže le malo dolgoročne napovedi. Trump je na primer predlagal, da bi Gazo spremenili v »riviero«, ne da bi upošteval zapleteno realnost na terenu.
Razmere v Ukrajini ostajajo napete. Trump je napovedal, da bo končal vojno v Ukrajini v 24 urah, vendar se ta konflikt nadaljuje. Kritiki ga opisujejo kot neprimernega za obravnavanje Ukrajine, ker jo vidi zgolj kot vir surovin in ne kaže veliko zanimanja za mirno rešitev. Namesto tega obstaja manična fiksacija na Kitajsko, ki jo vidi kot svojega glavnega konkurenta, kar pa ne koristi njegovemu pristopu k zunanji politiki.
Za ZDA se zdi problematično, ko je pod vprašaj njihova zahteva po hegemonskem vodstvu. Nekateri opazovalci se spominjajo, da je Ostpolitik Willyja Brandta v preteklosti sprejel Richard Nixon s skepticizmom, ki je opozoril na izzive, s katerimi se sooča današnja zunanja politika ZDA. Ostaja upanje, da bi lahko kljub vsem tem težavam pametna diplomacija pripeljala Združene države do uspešnega izida.