Sodniki v Posarju tožijo ustavno sodišče zaradi nizkih plač

Sodniki v Posarju tožijo ustavno sodišče zaradi nizkih plač

16. julija 2025 je 58 sodnikov in državnih tožilcev dežele Saarland vložilo pritožbo na Zvezno ustavno sodišče, da bi izpodbijali, po njihovem mnenju, neustrezne plače. Ta pritožba je z datumom april 2025 in se nanaša na najnižjo plačo R1. Odvetniki tožnika kritizirajo zakon, ki ga je državni parlament sprejel aprila 2024. Ta zakon prilagaja plače javnih uslužbencev in sodnikov Posarja vsedržavni kolektivni pogodbi za javno službo od konca leta 2023.

Določbe zakona predvidevajo izplačila inflacijskega nadomestila in usklajevanje plač v dveh korakih: povišanje za 200 evrov na mesec novembra 2024 in povišanje za 5,5 odstotka, ki je začelo veljati v začetku februarja 2025. Sodniki pa menijo, da se s temi uskladitvami ohranja protiustavno preživljanje sodnikov in tožilcev.

Problem plače

Tožniki v pritožbi zahtevajo diferencirano plačilo med »preprostimi višjimi in višjimi državnimi uslužbenci« ter sodniki. Poudarjajo, da imajo sodniki posebno neodvisnost, ki je po temeljnem zakonu temeljnega pomena. Ta neodvisnost zahteva ustrezno plačilo, ki upošteva veliko odgovornost sodnikov, ki globoko posegajo v temeljne pravice državljanov.

Začetna plača sodnika v Posarju trenutno znaša 4.847,46 EUR bruto na mesec, kar se v primerjavi z drugimi višjimi javnimi uslužbenci šteje za neustrezno. Tudi po več letih službovanja so dohodki sodnikov običajno nižji od dohodkov prorektorjev ali predstojnikov študijev. Ta položaj je še posebej resen v Posarju, kjer so sodniške plače nizke v primerjavi z drugimi zveznimi deželami.

Ustavni kontekst

Glede pravne podlage se tožniki sklicujejo na preživninsko načelo, ki zavezuje delodajalca, da sodnikom in državnim tožilcem zagotovi ustrezno preživetje. To načelo je zasidrano v petem odstavku 33. člena temeljnega zakona. Zakonodajalec mora plače sodnikov prilagoditi splošnim gospodarskim in finančnim razmeram, kot je bilo jasno določeno v odločbi Zveznega ustavnega sodišča z dne 4. maja 2020. Po tej odločbi bo ustavnosodna presoja plač opravljena le previdno, razen če gre za očitno neustreznost.

Sodišče preverja plačo v dveh fazah, pri čemer za ugotavljanje neustavnega prenizkega izplačila uporabi najmanj tri kriterije. V preteklosti so bili prejemki skupin R1 in R2 med letoma 2009 in 2015 opredeljeni kot neustrezni.

Posarjski sodniki in državni tožilci zato želijo, da zvezno ustavno sodišče uredbo o plačah R1 za leti 2024 in 2025 razglasi za neustavno. Njegov cilj je strukturna prilagoditev sodniških plač, ki bo ustrezala zahtevam in odgovornostim sodniške funkcije.