Stroge sodbe: preskakovanje GDPR na sodišču – kaj to pomeni za vlagatelje?

Stroge sodbe: preskakovanje GDPR na sodišču – kaj to pomeni za vlagatelje?

Zvezno delovno sodišče (BAG) je s sodbo z dne 5. junija 2025 jasno zavrnilo pojav »skakanja GDPR«. To je nova poslovna praksa kot del prijavnega postopka, skozi katero kandidati, ki jih položaj resno ne zanima, preverijo, ali lahko uveljavljajo pravne zahtevke proti podjetjem. Tožnika v tej zadevi, znanega po številnih odškodninskih postopkih po Splošnem zakonu o enakem obravnavanju (AGG), so strokovnjaki že poimenovali »AGG hopper«. Ta praksa bi se zdaj lahko razširila na Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), saj podobno kot pri skakanju AGG prosilci poskušajo izkoristiti tudi domnevno neskladnost s strani delodajalcev pri varstvu podatkov.

V središču sodbe BAG je ugotovitev, da napake v izbirnem postopku, ki naj bi bile kršitve GDPR, niso vzrok za škodo, povzročeno zaradi nezaposlitve. Sodišče je tudi pojasnilo, da odškodnina zaradi nezaposlitve neustreznega kandidata na splošno ne predstavlja odškodninskega zahtevka po 82. členu I GDPR. Nerešeno vprašanje poudarja težave, ki jih imajo današnji delodajalci pri zaščiti pred takšnimi zahtevki.

Izzivi preskakovanja varstva podatkov

Fenomen preskakovanja zaščite podatkov, podobno kot skakanje AGG, postavlja nove izzive za podjetja. Kandidati, ki se prijavijo na delovno mesto, izkoristijo zakonsko pravico do obveščenosti in odškodninskih zahtevkov po neuspešni prijavi za uveljavljanje morebitnih obtožb o diskriminaciji. Ti vključujejo funkcije, kot so množične prijave in predložitev standardiziranih dokumentov ali prijav za nerealna delovna mesta. Te taktike so namenjene prepoznavanju objav za delovna mesta s potencialom diskriminacije.

Podjetja se na to vedenje odzovejo z razvojem strategij za zmanjšanje površine napada. Ti vključujejo zmanjšanje števila oglasov za zaposlitev in uporabo standardiziranih obrazcev za zavrnitev, medtem ko delovna sodišča zdaj prepoznavajo AGG hopping kot zlorabo zakona. V takšnih primerih mora delodajalec dokazati, da prijava ni bila podana iz resničnega interesa.

Pravne posledice

Zanimiv primer pravnih implikacij tega problema se je zgodil že leta 2023: prijavitelj je zahteval informacije o obdelanih podatkih v zvezi z vlogo iz leta 2017. Ker se podjetje ni pravočasno odzvalo, je prijavitelj vložil odškodninsko tožbo in prejel 750 evrov odškodnine za zapoznele informacije. Ta razvoj kaže, da bi morala podjetja zahteve po informacijah jemati resno in se nemudoma odzvati, da bi se izognila odškodninskim zahtevkom.

Pomemben vidik so tudi pravni spori glede dopustnosti pridobivanja podatkov podjetij. Na primer, regionalno delovno sodišče v Hammu je v eni zadevi odločilo, da je uporaba splošno dostopnih virov za pridobivanje informacij zakonita, če želi toženec predložiti dokaze o možni zlorabi prava. Vendar ostaja nejasno, kako se bo ocena varstva podatkov razvijala v prihodnje in ali bo zvezno delovno sodišče tu morda zavzelo drugačen pogled.

Te konstelacije, ki obkrožajo temo preskakovanja varstva podatkov in skakanja AGG, odpirajo pomembna družbena in pravna vprašanja. Poudarjajo, da morajo podjetja spoštovati veljavne predpise o varstvu podatkov na eni strani ter zagotoviti pošten in pregleden postopek prijave na drugi.

Za več informacij in globlji vpogled v temo si lahko ogledate članke beck.de, rbl-arbeitsrecht.de in datenschutz-notizen.de obisk.