Planinska paša v nevarnosti: kmetje v boj z novimi izzivi!

Planinska paša v nevarnosti: kmetje v boj z novimi izzivi!

Alpska sezona 2025 je pred vrati in s seboj prinaša tako pričakovanja kot izzive. Josef Höller, predsednik Kmečke zbornice Pongau, v nedavnem intervjuju poda vpogled v naloge in težave, s katerimi se soočajo alpski kmetje. Osrednja tema so novi plenilci, ki ogrožajo tradicionalno podobo gorskih pašnikov, polnih krav.

»Največje breme za kmetijstvo na alpskih pašnikih je pravna negotovost,« pravi Höller. Te negotovosti ne prizadenejo le samih alpskih kmetov, ampak vplivajo tudi na lokalno kmetijstvo, ki se vedno bolj sooča z novimi izzivi. Dodatno breme povzročajo tudi vremenski ekstremi in naraščajoči stroški.

Zgodovinsko ozadje planšarstva

Planšarstvo ima dolgo tradicijo, ki sega v 5. tisočletje pr. pr. n. št. Prvotna raba pašnikov v Alpah se je skozi stoletja spreminjala. V bronasti in železni dobi so ta območja uporabljali za živinorejo in poseke za pridobivanje soli in rude. Razcvet planšarstva je bil med 14. in 16. stoletjem, ko so na planine gnali krave in izdelovali mlečne izdelke, predvsem sir.

V 19. stoletju je širitev železarstva predstavljala velik izziv za pašništvo. Vendar so bili od konca 19. stoletja sprejeti zakoni za pospeševanje planšarstva. Po padcu v 60. in 70. letih 20. stoletja zaradi strukturnih sprememb po drugi svetovni vojni je planšarstvo od 80. let 20. stoletja zaradi subvencij in novega zanimanja kmetov doživelo ponovni razcvet.

Pomen in perspektive

Planšarstvo nima le gospodarskih prednosti, ampak ima tudi ključno vlogo za turizem. Kmetom ponuja dodatne vire zaslužka in skrbi za spodbujanje biotske raznovrstnosti planin. Ta območja so habitat za številne vrste rastlin in žuželk ter prispevajo k shranjevanju CO2. Bistvenega pomena so tudi za varovalne funkcije krajine, saj zmanjšujejo nevarnost snežnih plazov, plazov in poplav.

Planšarstvo je več kot le gospodarska panoga; je globoko zakoreninjeno v družbeno-kulturni dediščini regije. Tradicije in običaji so tesno povezani s planšarsko dejavnostjo, ki prispeva k identiteti ljudi v Alpah. Potencialni planšarji morajo pred bivanjem na planini razmisliti o časovnih, finančnih in fizičnih vidikih. Zainteresiranim je na voljo številna literatura in viri informacij, ki vam lahko pomagajo pri pripravi na alpinistično delo.

Izzivi, ki izhajajo iz novih vplivov, sprašujejo kmete, kako lahko ohranijo svojo tradicijo in način preživetja ob nenehnih spremembah. Na skupnosti je, da najde načine, kako narediti planine primerne za prihodnost in ohraniti dragocen prispevek planinskega gospodarstva.

Planšarstvo torej ostaja osrednji del kmetijske strukture v Alpah in kaže, kako pomembno je združevanje tradicije in prilagajanja trenutnim razmeram. Regija je odgovorna za ohranjanje in spodbujanje tako ekoloških kot kulturnih vrednot.

Za več informacij o izzivih in zgodovini planšarstva si velja ogledati poročanje s sn.at kot tudi celovite analize perspektive-landwirtschaft.at.