Velika vojvodinja Maria Teresa: Monarhija ni le lepa iluzija!

Velika vojvodinja Maria Teresa: Monarhija ni le lepa iluzija!

3. oktobra 2025 bo veliki luksemburški vojvoda Henri abdiciral po 25 letih na prestolu. Nasledstvo prestola preda svojemu najstarejšemu sinu, dednemu velikemu vojvodi Guillaumeu, ki je star 43 let. Guillaume bo oblikoval prihodnost monarhije skupaj s svojo ženo Stéphanie, ki bo postala nova velika vojvodinja. Par ima pet otrok: Guillaume, Félix (40), Louis (38), Alexandra (34) in Sébastien (33). Skupaj sta tudi stara starša osmih otrok. Ta predaja pomeni prelomnico za luksemburško monarhijo.

V zadnjih letih se je veliki vojvodski par soočil s številnimi izzivi. Korona pandemija in celovito prestrukturiranje kmetije, ki ga je sprožila vlada, sta obremenila zavod. Po šestmesečni preiskavi je posebni predstavnik Jean Waringo pozval k celovitim reformam na področju financ, upravljanja s človeškimi viri in delovnega vzdušja na sodišču. To se je poznalo tudi v vlogi velike vojvodinje Marije Tereze, ki je v zadnjih mesecih pod precejšnjim pritiskom. Premier Xavier Bettel je dal jasno vedeti, da zanjo "ni prostora" na sodišču, kar je spodbudilo javno razpravo o njeni prihodnosti.

Kritika javnega dojemanja monarhije

Maria Teresa, ki je s Henrijem poročena 44 let, vzbuja zaskrbljenost glede javnega dojemanja monarhije. Ostro kritizira dejstvo, da se družbenim medijem in zunanjemu videzu pripisuje prevelik pomen. "Monarhije niso rdeča preproga," je njihov nujni poziv. Poudarja, da je pomembno dati prednost vsebini pred videzom. To postane še toliko bolj izjemno, ker se Maria Teresa že desetletja zavzema za pravice žensk in proti nasilju nad ženskami.

Velika vojvodinja glede na svoj čas na položaju razmišlja tudi o osebnih neuspehih. "Pritisk, ki prihaja z javnim življenjem, je lahko izjemen," priznava Maria Teresa in dodaja, da se počuti, kot da se želi "odpraviti" na dvoru. Kljub tem težavam je Henri vedno stal ob strani svoji ženi in poudarjal, da mora monarhijo »podpreti vladajoči par«. Pozval je k integraciji neluksemburžanov in se osredotočil na ustvarjanje ravnovesja med gospodarskim razvojem, ekologijo in socialno blaginjo.

Pot do abdikacije ne spremlja le osebno nelagodje, temveč tudi vse večja družbena razprava o vlogi monarhij v današnjem svetu. V ozračju, ki ga zaznamujeta populizem in kritična medijska krajina, se kraljeve družine počutijo prisiljene obravnavati vprašanja in želje javnosti. Kot poudarja Maria Teresa, prihodnost monarhije ne bi smela temeljiti le na sijaju njenega videza, temveč na vrednotah in vsebinah, ki jih uteleša.

Kako se bodo razvijale razmere v Luksemburgu in katere reforme bodo dejansko izvedene, bomo šele videli. Za velikim vojvodskim parom je leto zahtevnosti, ki ju bo po abdikaciji morda zaznamovalo na drugačen način.

Za več podrobnosti glejte poročanje avtorja Merkur in Gala.